Velikokrat s pogledom pobožava staro poslopje, prekrito s patino let, pa zaradi opečnatih zidov tako sončno, kot da bi jo tudi v oblačnih dneh razsvetljeval nevidni sončni žarek.
Sobotno popoldne nama ponudi zastonj ogled zakladnice spominov.
''Se spominjaš, gospod Maks nama je dejal, da se je vsemu temu, kjer zdajle hodiva, reklo kar Rakuschev mlin. Gospod Rakusch je bil predvojni veletrgovec in ti dve lepi stavbi njegov ponos. Ena je služila skladiščenju, v drugi je bil mlin. V teh novejših skladiščih pa je spravljala svoje blago velika celjska tehnična trgovina. Greva notri?''
Hodiva po mirnih, velikih prostorih, polnih ujete popoldanske svetlobe. Prašni delčki kot mušice plešejo v poševnem sončnem žarku. Ni več polic, ki bi se kar šibile od ponujenih majhnih in velikih kovinskih izdelkov, pač pa je tu domovanje našla tišina, mehka sončna luč, ki si upa prikrasti se skozi vrata in razbite šipe.
Postojiva pred veliko notranjo steno; bila je hvaležno platno neznanim risarjem. Ognjemeti barv na steni srkajo najine poglede.
4 komentarji:
super fotke!
sem doma čisto blizu - se da na kak način priti notri? namreč lokacija mi je zanimiva za kakšno modno fotografijo.
Matias, notri se da priti iz zadnje strani ob železnici.
Mislim, da si izbral dobro lokacijo za modno fotografijo.
Jure
notri se ne da prideti le z zadnje strani...da se prideti iz vseh smeri in nekaj mesecev nazaj ko je še vse skupaj stalo se je dalo priti prav v vsa skladišča ki stojijo na omenjenem prostoru
in pa yurko moram ti priznat da delaš odlične fotke
Objavite komentar