nedelja, 7. januar 2007

Vasica za srečo

7.1.2007



''Greva v tisto vasico, ki si si jo včeraj tako želela videti?'' vprašam Anniko, ko v zgodnjem nedeljskem dopoldnevu stopava po prekmurski ravnici. ''Pojdiva!'' se nasmehne Annika. ''Tam je vse, kar si želim: vonj dima bukovih drv, ki se v sukajočih oblačkih vrti v nebo, dremajoče muce na toplem hišnem pragu, vonj po kvašenem pecivu, ki se peče, da bo postreženo ob kosilu, barve meglic, kužki, ki me bodo z laježem pozdravili. Vse to.''








Pa hodiva po vasici, ki Anniki prinaša srečo. In res nama nosnice širi prijeten vonj po dimu, po senu, ki svoje bilke, kot drobne prste, steguje skozi reže senika, dremajoče muce si naju lenobno oglejujejo, mali in veliki kužki varujejo z opreznim laježem svoje domove. Da, tudi to: skozi priprto okno kipi vonj po svežem pecivu.











''Morda pečejo rozinov kolač,'' si zaželiva, ko naju dopoldansko sonce greje v hrbet, poslavljajoč se od najine srečne vasice.







3 komentarji:

OLKI pravi ...

Vidim, da sta vidva tudi ena vandrovčka...

Lepo si mi Gorenjcu pokazal še neznane kraje...

Unknown pravi ...
Avtor je odstranil ta komentar.
Unknown pravi ...

Yurko naslednjič, ko prideta spet v Prekmurje prosim javita, da se dobimo. Seveda bo zraven potica, domača kapljica pa še lahko "zabil pa lük" :)

Lepo prikazana naša mala ravnica in skromne vasice. Tukaj so ljudje tudi prijazni in skromni, dobrodošel je pa vsak k nam!

Lep pozdrav od prekmurca!
Aleš