ponedeljek, 28. julij 2008

Pot v mavrico (spomini prvega dne)

Srebrna ptica je z razprtimi krili sedla na poljano in iz svojih nederij spustila popotnike, tako željne videti daljno severno deželo. Ledonijo. Islandijo.
Nisva mislila, da bova kdaj hvaležna, da se bo najina prtljaga izgubila -narobe-to je droben strahec vsakega potnika. A izkazalo se je kot se vedno, da drobne zaskrbljene oblake razmrši sonce - prtljaga prispe naslednji dan popoldne in do takrat je še toliko časa, čeprav je že noč. Toda kakšna noč! Noč brez teme, samo rahla temna meglica je v zraku, in ko stopiva z letališkega poslopja, v naju udari tišina nočnega dne. Tišina - tako glasna, da v srcu zaboli in mali sivi veter se nama zaplete v ogrinjali.
Smukneva v avto, da bi bila kmalu v prenočišču in da bi malo spala, saj sedaj vsi spijo in midva se čudiva, kako lahko, kako zmorejo, ko je pa vendar tako prijetno svetlo. Lahko bi sedla tjale na velik kamen in v miru brala Reykjaviške vesti in delala bi se, da je ura pol osem zjutraj, da sva ravno zbujena od prve kave in da zaskrbljeno listava, kakšno bo današnje vreme ... Pa ne storiva nič takega, kar peljeva se in pogledujeva hiške, po strehah živo pisane, stoječe na lavnatih poljih - kot bi se čudovite ptice norke posedle po tleh.
Ko leževa in ko po kratkem, krepčilnem snu odpreva oči, je še kar svetlo, ali pa je že spet svetlo. Zdaj imava vse: imava ves čas tega sveta. Najdena kovčka prispeta ob štirih popoldne in midva lahko češeva dolge ulice Reykjavika. Lahko greva na razgledni grič nad mestom in lahko vstopiva v muzej, ki stoji ondi in lahko greva k obali zret ljubke ptice, ki svoja gnezda polagajo v travo in naju z glasnimi vriski opozarjajo, da bodo kmalu postale starši in naj nikar neprevidno ne hodiva.
Torej odideva po najina kovčka in se odpeljeva v mavrico.
























































11 komentarjev:

luka pravi ...

Lepi kraji dol.

Anonimni pravi ...

Maxika pravi...

Končno. Nove slike. Zelo lepe. Hvala.

bloodi pravi ...

čudovito...imam tud sam namen it v te kraje...

Mju pravi ...

Yurko, čakamo na nove objave in slike =)

Pegasto Dekle pravi ...

zlo lepe fotke.
še posebej te zadne bol iz narave.
lepo lepo

Darja pravi ...

Fotografije so noro lepe. Zapis pa tudi.

Anonimni pravi ...

dober spis in to zelo mislim

Anonimni pravi ...

preberite celoten blog, kar dober

Nika pravi ...

Čudovite slike mojega drugega doma <3 :)

Marko pravi ...

Luškani kot je treba.

Evil pravi ...

OOO ,.. super objava !