Stoletni sen

Če bi bil otrok, bi lahko zakričal od sreče in kot brez glave in brez sape bi tekel, tekel, samega sebe prehitel, ne bi-li se čim prej dotaknil velikih kamnitih skladov, ki pa niso samo skladi.
To so palčki velikani in palčice velikanke in mnogo ljubkih, malih velikih otročkov stoji tam v nemi igri. Morda je kdaj puščavska Trnjulčica hodila tod in si v skalnem gradu izvolila svoj dom in tamkaj snila stoletne sanje. In vsa tista velika bitja in vsa ona majcena , so utonila za njo vred v globok , kamnit spanec barve zrele oranže.
Nihče ne odkrije, kdaj bo stoletni sen dosanjan, nihče tudi ne izda ali je dolgih sto let sanj Trnjulčice že zdavnaj minilo in je od prinčevega poljuba rešena z njim na belem konju oddirjala daleč, daleč, tam kjer so vode, borovci in smreke , borovnice in maline v njihovi podrasti in v sladki sreči pozabila zdramiti svoje ljube, ki zadaj nemo čakajo dneva odrešitve.
Čakajo steči po kamniti dobravi, ki bo pod njihovimi stopali oživljena kvišku pognala male zelene bilke in bilčice in drobne trnovite grmičke, polne omamnega medenega cvetja.
Če bi bil otrok, bi mi bilo dano videti in se z njimi lahkih nog zapoditi po kamniti dobravi; tako pa spustim svoje misli z vajeti in se jim dobrohotno smehljam, ko se le- te radovedno bližajo prijaznim malim, velikim kamnitim bitjem.

(Goblin Valley - Utah)