sreda, 6. junij 2007

Jutru

Jutro si nalahno meglene oči odstira,
previdno se sonce nasmeji-
v trenutku tem
čas obstoji.
Od žametnih trav
do zadnje krpice nebesne modrine,
pogled šine
v višave, v srebrne planine.
Popotniku smreke, bori šumijo
vsakokrat drugače,
a vedno ganljivo-
tisto mehko, srcu drago melodijo.



































3 komentarji:

Anonimni pravi ...

Beautiful!!!Ko gledam te fotke, me odpelje...in ta filing mi je vsec. Dobri kadri:)
srecno

Anonimni pravi ...

http://bp2.blogger.com/_s_mo9jpiDVk/RmcC8PFpAxI/AAAAAAAABcw/w2rPVDs2xvs/s400/200+(17).jpg ta je ubitačno dobra! Bravo!

Anonimni pravi ...

Kaj naj rečem - še ena krasna zbirka!