Hladno zimsko jutro tudi ob naši obali. Že prejšnji večer smo opazovali skrivnostne silhuete starih solinarskih hiš.
Jutranja megla, hlad, oglašanje ptic da temu tihemu kraju posebno patino. Prav gotovo so se na teh slanih vodnih poljanah ljudje tudi glasno radostili, zdaj pa pokrajina s svojo tihoto skoraj brani, da bi glasno govorili in zlomili čar.
Tiho srkamo negibno spokojnost jutra.
6 komentarjev:
I don't speak Slovenian, but great photos, I'll keep track of your blog. Hopes it continues the way it started.
jurko, ma ti si car.
V mislih, ob slikah, sem se sprehodil po tihih solinah in doživel delček tistega kar je tebe navdihnilo ob pogledu na njih.
Toliko lepote mi dajeta, ti in S., oba umetnika trenutka, ki ga znata ujeti. Jure je vzel v roke fotoaparat, slikal in slikal, Simona je dala slikam imena in skupaj sta našla POPOLNOST. Za nas, ki vdimo s srcem. Hvala!
bravo yurko. se že veselim tvojega bloga:)
Hvala za čudovit sprehod...
Objavite komentar